Komentarji na Pogreb ni tabu

Komentar na Klinična smrt od Nevenka

Nevenka — Sun, 08 Jan 2012 09:19:35 +0000

Nedvomno je tako, da gre pri obsmrtnih izkušnjah, za stanje, ki še ni smrt, in se ob tem odvijajo točno določeni procesi v celem telesu, ker pač funkcije ne ugasnejo tako hitro, kot se ustavi srce, nekaj kisika po krvi v telesu ostane in dokler ne poide možgani še delujejo, čeprav nekoliko moteno, ker ga je premalo, verjetno pa gre vedno za podoben proces, ki se ga podobno doživlja in tako stanje spremljajo halucinacije in spremenjene zaznave okolja.
Če kokoš lahko teka brez glave, to pomeni, da živčevje ne odmre tako hitro, ravno zaradi tega, ker še lahko funkcionira na nivoju zadnjega zavestnega ukaza, ki so ga še poslali možgani, dokler mu ne poide kisik.
Dognati te procese do potankosti, je najbrž težko, ker so kompleksne narave in ni nujno, da vsi procesi ugašajo enako hitro.

Komentar na Vsak lahko sam sestavi veljavno oporoko, vendar … od Matija Jammnik

Matija Jammnik — Fri, 09 Dec 2011 09:48:37 +0000

Zakon o dedovanju, ki možne oblike oporoke ureja v členih 63 do 77, oporoke, kot jo omenjate, ne priznava za veljavno.

Komentar na Vsak lahko sam sestavi veljavno oporoko, vendar … od Elvina

Elvina — Thu, 08 Dec 2011 14:05:28 +0000

Pozdravljena,

prosila bi vas, da se s tem vprašanjem obrnete na našega strokovnjaka na tem področju (Matija Jamnik, JK Group) v brezplačni svetovalnici. Link do svetovalnice je spodaj.

Link: http://www.pogreb-ni-tabu.si/svetovalnice/pravno-svetovanje/

Komentar na Vsak lahko sam sestavi veljavno oporoko, vendar … od Sanja

Sanja — Thu, 08 Dec 2011 14:01:58 +0000

Pozdravljeni!

Mi lahko poveste in utemeljite odgovor na vprašanje, če je oporoka, objaljena na spletnem portalu npr. Facebook sploh veljavna. Prosim, da mi vsaj okvirno napišete, na kater zakon oz. katere člene se to nanaša.

Najlepša hvala za odgovor.

Lep pozdrav

Sanja

Komentar na Je strah pred smrtjo normalen? od sabina šilc

sabina šilc — Wed, 30 Nov 2011 12:17:12 +0000

Vaš prispevek je kar zahteven za branje,morda nisem vsega razumela:-(, vendar se strinjam.
Priporočam , da poiščete dr Pjotra Gargajeva, ki zdravi žrtve radiacije po Černobilu. Ugotovil je, da je DNK kot nekak internet, skladišče informacij popolnoma primerljiv jeziku z njegovo sintakso, gramatiko..Ta znanstvenik spreminja DNK z besedami, podloženimi z energijo(Hz).
Beseda torej JE konj, dobra zdravi, slaba pa poškoduje.Naše misli, so zametek govora, torej je dobro paziti tudi kaj in kako mislimo

Komentar na Je strah pred smrtjo normalen? od Tatjana Malec

Tatjana Malec — Mon, 28 Nov 2011 15:03:01 +0000

Umetnost kot nosilka imanentne biti je tista sila, ki premaguje smrt. Umetnost razpira Odprto in nam posreduje, vroči mesto odprtosti, ki nas postavi v nekaj drugačnega, v nekaj nenavadnega in izjemnega, kar presega gon živali ali čudenje otroka.

Učinek umetniškega dela počiva na odprtosti v bit iz zaprtosti ne-biti. Artikulira se kot samopostavljanje resnice v delo, počiva na dogajanju resnice in razkriva bit. Šele bit lahko razkrije resnično bit. Če je umetnost snovanje, kakšno snovanje pa je tu na delu?

Martin Heidegger v snovanje vzame med vsemi umetnosti le poezijo, ki je med vsemi najbolj razsvetljujoča, odlična in popolna v preseganju: »Poezija pa je samo en način razsvetljujočega zasnavljanja resnice, t. j.snovanja v tem širšem pomenu. Vendar pa ima ta govorna umetnina, snovanje v ožjem pomenu, v celoti vseh umetnosti izvrsten položaj.« (Heidegger, 1967:302) Poezija mu je nekaj izjemnega med drugimi umetnostmi.

Poezija upoveduje in poezija govori, prav kakor filozofija upoveduje in govori, vendar na drug – pesniški modus rekanja. Pesništvo izraža mnogo več, kot je mogoče izreči z golo uporabo besed. Besede same so mrtve, kot sence v Platonovi votlini. Šele poezija prinaša svetlobo, ki razkrije mavrični svet zunanjega sveta, v svet senc prinaša resnico večnega, spečega prebuja iz ne-biti v bit.

Vidimo, da se poezija in filozofija gibata v istem »orodju«: v govorici. Govorica je tista, ki imenuje bivajoče in ga s tem spravlja v Odprto. Poezijo kot snovanje Heidegger misli v širšem smislu kot enotnost govorice z besedo, govorica je snovanje. Snovanje, je po Heideggerju mnogo več, kot kreiranje novih oblik in pomenov. Vrč, ki nastane iz kupa gline ali pesem, ki se stke iz množice besed, je izraz simbolne narave njenega stvarnika, je preslikava njegove biti v večnost, preseganje smrtnosti, kot fizične danosti, pomeni torej hkrati preseganje fizikalnih zakonitosti in ujetosti v dimenzije kartezijskega ustrojstva sveta. Ne-bit tukaj nastopa kot vse tisto, kar Logos določa za minljivo. S tem, ko sprejme minljivost za absolutno danost, potrdi ne-bit in postane njen častilec.

Heidegger naredi konceptualni preobrat in ne-bit obrne v bit s tem ko spregovori o biti sami. Bit se dogaja, človek pa v govorici postavi svoj odnos do biti, čeprav je tudi njegov odnos do govorice zapleten: človek govori govorico in jo ustanavlja, vendar je na koncu govorica tista, ki razpolaga z njim. Na ta način se bit vrača proti svojemu začetku in izvoru.

Večno vračanje istega v permanentnem odnosu biti do bivajočega je tista realnost, ki je ni mogoče preseči z nobenim razumskih dojemanjem sveta ali z zapisom v obliki zapletene matematične formule. V območju, kjer razum odpove, nam ostaja ponižnost, ki se kaže v sprejemanju lastne minljivosti, nadaljuje v spoznanju minljivosti bivanja ter konča z vero v neminljivost biti same.

Heidegger potrjuje in priznava, da so pesniki kakor posredniki med bogovi in med ljudmi, ki delujejo v stanju zamaknjenosti ter s tezo o potrebi po brezglasnem spoznanju, definiciji jezika kot orodja za preučevanje in razločevanje bistva, ločevanja biti od ne-biti, zapuščamo sfero Platonove misli, ki nam služi predvsem kot uvid v klasične opredelitve pesnikov in jezika ter uslišanim pod tonom tišine, v harmoniji z resničnim notranjim jazom (tu-bit) in se podajamo na moderna tla filozofije jezika.

Prav jezik je tisti, ki človeka usodno zaznamuje z novimi pomeni, ki nam pomagajo razumeti strukturo biti, ki je trdna v svoji sredi, na površini pa se širi navzven – v odprtost sveta, kjer so v sferi jezikovnih interpretacij mogoče različne razlage, s čimer se razkriva njeno ožje bistvo – metamorfoza trdega jedra iz enosti v mnoštvo singularnosti preko metaforične (simbolne) konstrukcije besed, ki jezik spreminjajo v poezijo in poezijo v Resnico.

Komentar na Pogrebnina, posmrtnina, pokojnina, invalidnina od helena

helena — Sat, 19 Nov 2011 21:12:25 +0000

MOj oče je umrl 30-12,2010 prejemal je Slovenssko pokojnino imel je pa bivanje v Bosni ali nas pripadajo stroški pogreba ki smo jih imeli tukaj ali ne…….in davčni zavezenec je bil tudi tukaj in koliko pokojnin pripada dediča…hvala za odg.

Komentar na Pogrebnina, posmrtnina, pokojnina, invalidnina od Elvina

Elvina — Fri, 18 Nov 2011 11:40:03 +0000

Težko. Kar tako iz vašega vprašanja težko sklepam, vendar, ker ni bila sama upokojenka, ni mogoče, da bi bila upravičena do refundiranja pogrebnih stroškov.

Najbolje bi bilo, da se obrnete na ZZZS in tam povprašate. Lahko pa mi pošljete po mailu (zasebno) ime in priimek ter datum rojstva pokojne gospe.

Komentar na Vsakomur umre drug človek od Nevenka

Nevenka — Fri, 18 Nov 2011 10:39:28 +0000

Žal se ne strinjam z ugotovitvijo, da ko umre ena oseba, vsakomur umre drug človek.
Različni odnosi niso nikoli cel človek. Pokojniku vzeti osnovno integriteto, zato, da bi razlagali odnose – ni potrebno.
Še posebno, ke je včasih potrebno zelo veliko ljudi, veliko misli in čustev, da se nekoga vsaj malo dojame.
Ljudje se poslavljajo od znanega.
Človek je običajno veliko več.

Komentar na Pogrebnina, posmrtnina, pokojnina, invalidnina od Elizabeta

Elizabeta — Mon, 14 Nov 2011 11:27:52 +0000

Zanima me, če je gospa, ki živi na hrvaškem, pokonino, pa prejema iz SLO po pokojnem možu (sedaj je tudi ona umrla), upravičena do kakega prejemka ali pokritja stroškov okoli pogrebnih dejavnosti?
Zajc Elizabeta