Oporoka

Oporoka je dokument, v katerem se navede komu se naj dodeli premoženje (kdo so dediči) in v kakšnih razmerjih. Določijo se lahko tudi obveznosti in dolžnosti dedičev ter posebne želje oporočitelja (npr. kako želi biti pokopan).

Kako napisati oporoko

V nadaljevanju prispevka preberite nekaj nasvetov in pravil, ki jih je dobro vedeti ter upoštevati pri sestavljanju oporoke.

  • Oporoka pride v veljavo šele po smrti osebe, ki je oporoko napisala. Do tedaj pa lastnik s svojim premoženjem razpolaga po svoji volji.
  • Vsebino oporoke lahko napiše samo imetnik premoženja in je neveljavna, če se dokaže, da je bila napisana pod prisilo.
  • Oseba, ki napiše oporoko mora biti stara vsaj 15 let in mora biti razsodna, kar pomeni, da se mora razumeti smisel, vsebino in tudi posledice oporoke.
  • Oporoko določa poseben zakon – Zakon o dedovanju
  • Deduje lahko vsak, ki je živ v trenutku smrti oporočitelja. Dedič je lahko tudi še nerojeni otrok, vendar se mora le ta roditi živ. V nasprotnem primeru je oporoka neveljavna.
  • Dediči poleg premoženja dedujejo tudi oporočiteljeve dolgove, vendar le v vrednosti premoženja.
  • Oporočitelj lahko v oporoki določi tudi obveznosti, ki jih ima dedič. Npr. skrb za hišnega ljubljenčka.
  • V primeru, ko oporoka ne obstaja, dedujejo premoženje tisti dediči, ki jih določa zakon. Najprej dedujejo zapustnikovi potomci in njegov zakonec (prvi dedni red). Če teh ni se upošteva drugi dedni red.
  • Če ni dedičev, premoženje deduje Republika Slovenija.
  • Možna je tudi popolna preprečitev dedovanja zakonskih dedičev z razdedinjenjem.

Vrste oporoke

Lastnoročna oporoka: NE sme biti napisana na tipkalni stroj ali računalnik, temveč lastnoročno. Prav tako mora biti lastnoročno podpisana. V zakonu ni določeno, na kakšen papir in v katerem jeziku mora biti napisana. Podpis mora biti čitljiv.

Pisna oporoka s pričami: ni pomembno kdo sestavi oporoko. Pomembno je, da oporočitelj oporoko lastnoročno podpiše v prisotnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka. Na oporoki morata biti tudi lastnoročna podpisa obeh prič. (Priča – mora biti polnoletna oseba, ki zna brati in pisati).

Sodna oporoka: Oporočitelj izrazi želje v zvezi z njegovim premoženjem po smrti pred sodiščem in se natančno zapišejo v zapisnik.

Notarska oporoka: Oporoko lahko sestavi notar, na podlagi ustne izjave, lahko pa oporoko sestavi oporočitelj sam in jo predloži notarju v  potrditev.

Izredne oporoke: So sestavljene v primeru naravnih nesreč, nenadnega poslabšanja zdravja in je potrebno oporoko hitro sestaviti. Poznamo vojaško oporoko, oporoko sestavljeno na ladji ali letalu in ustno oporoko (potrebni dve priči).

Najpomembnejše informacije o dedovanju

Kako sestaviti oporoko

Obrazec za oporoko

Koristne povezave:

Oglasi

2 comments

  1. Uredništvo 6 december, 2012 at 16:31 Odgovori

    Pozdravljeni!
    Predvidevam da vas zanima konkretno kaj vse mora oporoka vsebovati.
    Vsebina oporoke mora biti dopustna, mogoča in določljiva.
    Oporoka ali njen del je torej nična, če se vsebine ne da določiti (npr. ni jasno zapisano, kdo naj deduje določen del premoženja), če je vsebina nemogoča (mogoče denimo ni določati dediča svojemu dediču), ali če je v nasprotju z ustavo ali moralo. Jasnost opredelitve dedičev je ključna, saj se v nasprotnem primeru oporoke ne upošteva, ampak se izvrši dedovanje po zakonu.
    Oporočitelj torej v oporoki določi enega ali več dedičev ali pa opredeli objektivne vzroke za ugotovitev le-tega (npr. tisti, pri komer bom v zadnjih letih življenja živel). Če postavi več dedičev, ne določi pa deležev zapuščine, ki naj bi jim pripadali, se šteje, da jim pripadajo enaki deleži. Poleg tega lahko zapustnik v oporoki določi tudi volila in volilojemnike, morebitne odvzeme nujnega deleža v korist potomcev in razdedinjenja. Oporočitelj lahko določi, da se določen del zapuščine uporabi v določen namen, ki mora biti trajen. V oporoko je lahko vključeno tudi določilo o vračunanju ali nevračunanju daril ali volil zakonitemu dediču in določilo o preklicu prejšnje oporoke.
    Zapustnik lahko v oporoki dediča tudi zaveže k določenemu ravnanju, h kateremu ga sicer nihče ne more prisiliti, a lahko v primeru neizpolnitve izgubi neko oporočno naklonitev. Določi lahko tudi izvršitelja oporoke, ki mora v prvi vrsti poskrbeti za pravilno izvršitev oporoke, poskrbeti za zapuščino in z njo po željah zapustnika upravljati in ravnati. Lahko pa oporoka vsebuje še mnogo drugih vsebinskih delov, denimo želje glede kraja in načina pogreba, želje glede tega, kdo naj skrbi za njegove mladoletne otroke ipd.

    Glede vašega drugega vprašanja, je zakonsko opredeljeno le shranjevanje na sodišču, a lahko hrambo vrši tudi oporočitelj sam ali tretja stranka (se shrani npr. v sefu v banki), saj način hrambe ne vpliva na veljavnost oporoke. Najvarnejša bo oporoka seveda na sodišču, pri notarju ali pri odvetniku; v primeru odtujitve ali uničenja je namreč treba napisati novo. Po drugi strani lahko oporoko oporočitelj seveda kadarkoli prekliče bodisi izrecno bodisi molče, s tem da sestavi novo oporoko.

    Upam, da sem vam z odgovorom pomagala.
    Če imate še kakšno vprašanje ali vam kaj ni jasno, vas vabim da se z vprašanjem oglasite v naši brezplačni pravni svetovalnici.
    https://www.pogreb-ni-tabu.si/svetovalnice/pravno-svetovanje/#ask

    Lep pozdrav, Vesna Panić

Leave a reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.